Beli bor

Pinus parviflora, 45 cm

Trenutno najboljše kar imam. Še pomanjšanje iglic v naslednjih letih in...

Tora - nadaljevalni tečaj

Tomaž, vodja izbraževalnega programa v Tori, je včerajšnji dopoldan posvetil Rolandu, Mihu in Jožetu, pravzaprav njihovim drevesom in njihovem izpopolnjevanju. Tole je scena pred začetkom. Nadaljevanje na Tomaževem blogu.

Moj čas se je pa izgubil v hribih. Sevede.

Gaber

Počasi dobiva končno podobo. Mogoče še posoda... :)
Takole se je začelo pred tremi leti

In lani ob istem času.

V čakalnici

Včerjšnje čiščenje šarijev in zaščita s trdilcem lesa pred današnjim dežjem je bilo pomembnejše. Brin še vedno čaka. Na delo rok. Iz oči v možgane pa dnevno slika podobe. Stokrat obrnjen. Preučen, analiziran.
Določena živa vena in očiščen mrtev les. Do zime, in to prav kmalu, se lotim jinov in sharijev. Ročno, počasi. Krošnja bo ostala do pomladi nedotaknjena. Konec poletja pa pogledam kaj se skriva v loncu. V dveh do štirih letih bo postal moj naj, naj. Če ni že zdaj?

Pordenone

Srečanje bonsajistov področja Alpe-adria. Neformalno, netekmovalno, majhna razstava, delavnica, polno zajebancije. Fajn je blo.
Tadva sta moja.

Razstavljena drevesa so bila bolj kot ne komsikomsa. Svetloba sploh. Ena so bila boljša.

Delavnica je bila celodnevna. S Tomažem sva delala vsak na svojem drevesu, ob asistiranju še štirih slovencev.

Tomaževo delo

In moje

Jaz sem našel svoje. Svoj mir in smrekov gušt.

Nekaj premikov v pogledu na bonsajizem je v letošnjem letu utrdilo del mene. Ko mi je Dany spomladi razlagal o evropski bonsajistični sceni, nisem razmišljal. V Sloveniji je popolnoma enako. Na tej postaji izstopam. Peš se vračam na začetek. Na skalo, kjer sem sedel in čutil moč dreves.

Vračam se na osebno raven, face to face, duša-drevo. Za ostalo so drugi.

Že spet

sem leto starejši.
Pa kva!?